Posojilo lastnika podjetju je pogosto, vendar ima davčne posledice
V praksi se pogosto zgodi, da lastnik svojemu podjetju posodi denar ali pa finančna sredstva med seboj zagotavljajo povezane družbe.
Na prvi pogled gre za preprost dogovor.
Denar se nakaže, pripravi se posojilna pogodba in določi obrestna mera.
Toda pri transakcijah med povezanimi osebami je treba upoštevati tudi davčna pravila.
Ministrstvo za finance redno objavlja podatke, ki se uporabljajo pri določanju priznane obrestne mere med povezanimi osebami.
Zakaj obrestna mera ni nepomembna?
Če bi si povezane družbe lahko poljubno določale obrestne mere, bi bilo mogoče del dobička s pomočjo obresti prenašati iz ene družbe v drugo.
Zato davčna zakonodaja transakcije med povezanimi osebami obravnava posebej.
Pomembno je, da so pogoji posojila ustrezno dokumentirani in davčno zagovarjani.
Kaj mora vsebovati urejeno posojilo?
Pri posojilu je priporočljivo jasno določiti vsaj:
znesek posojila, datum nakazila, rok vračila, obrestno mero, način obračunavanja obresti in način vračila.
Računovodsko je treba nato pravilno evidentirati tako glavnico kot obračunane obresti.
Posebno pozornost zahtevajo posojila med povezanimi družbami, družbo in njenim lastnikom ter čezmejna posojila znotraj povezanih skupin.
Kaj pa brezobrestno posojilo?
Tudi odločitev, da bo posojilo brezobrestno, ne pomeni avtomatično, da davčnih vprašanj ni.
Pri povezanih osebah je treba vedno preveriti konkretno razmerje, davčno obravnavo in pogoje, pod katerimi je bilo financiranje zagotovljeno.
Zato je najbolje pogoje financiranja preveriti pred podpisom pogodbe in nakazilom denarja, ne šele ob pripravi letnega davčnega obračuna.
👉 K2A svetuje: Če lastnik financira podjetje ali si denar posojajo povezane družbe, naj bo posojilno razmerje ustrezno pogodbeno in računovodsko dokumentirano. S tem se lahko izognete nepotrebnim vprašanjem ob morebitnem davčnem nadzoru.